Slovensko stalno gledališče Trst

Sezona 2009/2010

 

Kaj bo padlo z neba?

 

 

 

Kaj bo dobrega padlo z neba?

 

Ko sem junija zaključil program sezone 2009/10 in ga naslovil »Kaj bo padlo z neba?«, sem mislil globalno, v kontekstu treh velikih padcev, ki so zaznamovali preteklih dvajset let – od padca berlinskega zidu 1989 s perspektivo vsesplošnega združevanja v miru in blagostanju, preko padca newyorških dvojčkov 2001 z grožnjo, da miru ne bo, do lanskega padca finančnih stebrov in slutnje, da tudi blagostanja ne bo. Še pomislil nisem, kako hudo bomo to negotovost zaznali lokalno, tu pri nas, da bo obstoj tega gledališča že mesec ali dva zatem dobesedno pod vprašajem. Da bo krožil poziv k bojkotu našega gledališča, pa se mi še v najhujših sanjah ni pričaralo. Neverjetna zgodba, shrljivka takorekoč. Res, kaj bo še padlo z neba?

Prepričan sem, da  so zdaj na vrsti boljše reči, tako globalno kot lokalno. Preveč optimizma?  

No, kar se lokalnega tiče, pač moram biti optimističen, sklepati v duhu znamenitega trojstva:

ljubezen, vera, upanje – saj se brez teh ne da graditi teatra.

Tem trem pojmom so posvečene tudi predstave v abonmajski ponudbi. Največ je, seveda, ljubezni, od prikrite do strastne. Druga dva pojma, vera in upanje, se skozi ljubezenske zgodbe najbolj dramatično ali tragikomično izražata v negotovosti ljubezenskih protagonistov kot njuno usodno pomanjkanje.

V tem duhu, z veliko ljubezni, vere in upanja, v skrajšani in varčevalni sezoni – paradoksalno – ponujamo izredno bogat abonmajski program. Širok izbor dramskega, komičnega in glasbenega gledališča, klasične in sodobne literature, komornih predstav in koncertov. Štiri premierne uprizoritve, ki jih pripravljamo z vero in upanjem v uspeh, in mnogo gostujočih, že uresničenih uspešnic.   

 

Primož Bebler

Umetniški vodja

 

 PROGRAM ABONMAJA

 

Osnovni program

dve premierni uprizoritvi SSG Trst na velikem odru

1. Anton Pavlovič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi)

2. Fausto Paravidino Bolezen familje M v soprodukciji z Gledališčem Koper

dve premierni uprizoritvi SSG Trst na malem odru

3. Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov

4. Peter Quilter Dueti

 

dve gostujoči dramski predstavi

5. Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Jean-Baptiste Poquelin Molière Tartuffe

6. Mestno gledališče ljubljansko: Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill Sugar – Nekateri so za vroče

 

 

trije izbirni dodatni programi

 

dramski

1. Prešernovo gledališče Kranj: Vinko Möderndorfer Lep dan za umret

2. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica: Neda Rusjan Bric Eda – zgodba bratov Rusjan

 

monodramski

1. Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul: Rob Becker Jamski človek

2. Mestno gledališče ljubljansko: Gregor Čušin Hagada

3. Dejmo stisnt teater – Glej – Zavod No History Ljubljana: Goran Vojnović Čefurji raus!

 

glasbeni

1. Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku

2. Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood!

 

 

 

 Osnovni program (na velikem odru)

 

 

Anton Pavlovič Čehov

Prevajalec Mile Klopčič

 

Režiser Paolo Magelli

 

 

Enodejanke veljajo za bisere komike v dramskem opusu Antona Pavloviča Čehova. Veliki ruski klasik je v svojih zgodnjih odrskih humoreskah skozi gibek dialog in psihološke detajle razgaljal skrito resnico ter vzpostavil princip »perpetuum mobile«, ki odlikuje njegova zrela dela: življenje odrskih junakov se ne konča, ko pade zastor, temveč teče dalje v vsakdanji trpkosti in brezciljnosti ... Režiser Paolo Magelli je z dramaturginjo Željko Udovičić izbral tri enodejanke, Medved, Snubač in O škodljivosti tobaka, ter jih prepletel z odlomki iz drugih del Čehova v samosvojo interpretacijo osnovne teme – odnosa med moškim in žensko. V atmosferi poročnega slavja se tragikomičnost arhetipskih situacij preveša v absurd, iz katerega se izpostavlja imperativ: »Delati!« Od tod tudi – v optimističnem duhu premostitve krize v SSG Trst – režiserjev podnaslov predstave Začnimo znova (s tremi).

 

Uprizoritev v slovenskem gledališču podpisuje avtorska ekipa treh italijanskih umetnikov:

režiser Paolo Magelli (rojen v Toskani), »kontroverzen italijanski kozmopolit, občudovalec in poznavalec slovanske duše, ki prezira konformizem«; skladatelj Arturo Annecchino (rojen v Caracasu), ki živi v Italiji, a sodeluje z gledališkimi ustvarjalci po vsej Evropi; scenograf Lorenzo Banci (rojen v Pratu), ki ga »na platnih, v instalacijah in gledaliških scenografijah odlikuje izjemna slikarska izraznost«. Kostume za predstavo oblikuje priznani in večkrat nagrajeni kostumograf Leo Kulaš.

 Osnovni program (na velikem odru)

 

Fausto Paravidino

Prevajalec Vladimir Jurc

 

Slovenska praizvedba

v soprodukciji z Gledališčem Koper

 

Režiser Miha Golob

 

 

Gledališki in filmski režiser, igralec, pisec in prevajalec Fausto Paravidino (1976) velja za »čudežnega dečka italijanske dramatike«. Za igro Bolezen familje M (2000) je prejel nagrado Candoni Arta Terme z obrazložitvijo, da v njej sledi svojemu »nagnjenju k suhemu in stvarnemu jeziku, v katerem se hitre replike, ki druga drugi grizejo rep, lovijo podobno kot v angleškem gledališču ali v fimskih scenarijih« (Franco Quadri). Besedilo je bilo že prevedeno v angleški, nemški, francoski in romunski jezik, v italijanščini pa so ga prvič uprizorili novembra 2009 na odru Stalnega gledališča v Bolzanu.

 

Bolezen familje M je umeščena v gluho italijansko provinco, v kateri je omejitev hitrosti hkrati prispodoba za življenje njenih prebivalcev. Ker ne zmorejo uresničiti in osmisliti svojih želja, hotenj in čustvovanj, so obsojeni na bivanje, v katerem je edini stik s svetom televizija, telefon in bližnja avtocesta. Igra tematizira razpad družine in odraža stanje družbe, ki jo določata odsotnost vsakršnega smisla in skorajda »nalezljiva« otopelost. Čeprav so protagonisti ujeti v brezizhodno osamljenost, jih Paravidino premišjeno postavlja v nenavadne, absurdno smešne »simetrične« situacije in tako atmosfero vseprisotnega občutka praznine uravnoteži s prepoznavanjem tragikomičnosti čudaštev družinskih članov.

 

Predstavo režira Miha Golob, predstavnik najmlajše generacije slovenskih režiserjev, ki se je v SSG Trst že predstavil s predstavo Maraton v New Yorku Edoarda Erbe in dramatizacijo Tolstojeve Kreutzerjeve sonate.

 Osnovni program (na malem odru)

 

 

Ivan Aleksandrovič Gončarov

Dramatizacija Egon Savin

Prevod in jezikovna priredba Marko Sosič

 

Slovenska praizvedba

 

Režiser Egon Savin

 

 

V zlatih letih ruskega romanopisja 19. stoletja je Ivan Aleksandrovič Gončarov z romanom Oblomov ustvaril pojem oblomovščine – izraz je po osrednjem junaku, ki v glavnem leži v postelji in snuje načrte, postal sinonim za »sanjarsko, nedejavno življenje brez cilja in predanost usodi«. Egon Savin je izbral in izpostavil ključne trenutke iz življenja občutljivega obuboženega plemiča, ki se izogiba vsakršnemu stiku z zunanjim svetom dokler ga prijatelj ne seznani z očarljivo damo ...   Dramatizacijo, v kateri se naslovni junak v primerjavi z romanom kaže kot še »tesnobnejši, bolj nabit z eksistencialno bolestjo, torej nekako sodobnejši«, je Marko Sosič prevedel in jezikovno prilagodil v tržaško okolje.

 

Režiser in dramaturg Egon Savin, po rodu iz Sarajeva, je v preteklih tridesetih letih zrežiral že več kot osemdeset predstav, ki so jih z velikim uspehom igrali v pomembnih gledališčih od Tel Aviva do New Yorka. Za izjemne uprizoritve tako sodobnih kot klasičnih dramskih predlog, ki si jih vselej prizadeva pretanjeno uglasiti s problemi sedanjega časa in prostora, je prejel najuglednejša priznanja in nagrade. Likovno podobo uprizoritve Oblomova pripravlja večrat nagrajeni ustvarjalec Geroslav Zarić, gledališki in televizijski scenograf, oblikovalec plakatov, slikar in profesor scenografije. V naslovni vlogi bo kot gost nastopil Radoš Bolčina, prvak novogoriškega igralskega ansambla.

 

 Osnovni program (na malem odru)

 

 

Peter Quilter

Prevajalka Breda Biščak

 

Slovenska praizvedba

 

 

 

Peter Quilter je nova zvezda angleške komediografije, saj so njegove igre že prevedene v sedemnajst jezikov in jih uprizarjajo v štirindvajsetih deželah po vseh kontinentih. Tudi igro Dueti (2008) že igrajo na več odrih po vsem svetu. Romantično komedijo sestavlja pet krajših živahnih enodejank o kaotičnem svetu ljubezenskih odnosov. Pari so povsem različni (dva samska na prvem zmenku, uslužbenka in šef pred rojstnodnevno zabavo, igralka in igralec z dolgo skupno kilometrino, zakonca na počitnicah, brat in sestra pred tretjo poroko), njihovi zapleti pa vključujejo različne točke romance, od zmenka na slepo do ločitve. Ker vseh deset vlog igrata dva igralca, ponujajo Dueti tudi priložnost za občudovanje gledališke magije, saj se igralca iz zgodbe v zgodbo transformirata pred očmi gledalcev kot del predstave.

 

Quilterjevo pisavo odlikuje žlahten preplet humorja in sentimenta, zato ne preseneča, da je avtor igro Dueti posvetil slavnemu Neilu Simonu, ki je s svojimi deli postavil standard broadwayske uspešnice. Kvintet zgodb, povezanih v zaključeno celoto, ponuja gledališki dogodek, poln smeha, ljubezni in presenečenj.

V slovenski praizvedbi bosta igrala Maja Blagovič in Vladimir Jurc, igralski par, ki že vrsto let predstavlja jedro tržaškega umetniškega ansambla.

 

 Osnovni program ( na velikem odru)

 

Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana:

Jean-Baptiste Poquelin Molière

Režiser Dušan Jovanović

 

Ime naslovnega junaka najbolj slovite Molièrove igre je postalo pojem, takorekoč obče ime: Tartuffe je enako svetohlinec – kdor hlini vero, da bi stregel lastnim interesom. Svetohlinstvo je pri Tartuffu strategija, s katero obvladuje druge, na koncu kar družbo kot takšno. Njegova strategija pa deluje samo v specifično politični-ideološki konfiguraciji, v družbi, v kateri je s sklicevanjem na vero mogoče uresničevati moč in dosegati oblast. Zato ni nenavadno, da je bila komedija takoj po nastanku prepovedana, tako da je postala najslavnejši primer cenzure v zgodovini gledališča. Tartuffe je bil velika bitka Molièrovega življenja, v kateri je po mnenju nekaterih izgubil vero, veselje (pa je bil vendar komediograf!) in zdravje. A če je Molière s to igro izzival pozicije moči v Franciji 17. stoletja, se je Tartuffe kot obči pojem lahko uveljavil samo zato, ker je prepoznaven tudi v drugih krajih in časih. Tudi tukaj in zdaj ne ostaja brez resonanc.

 

Ostra igra, ki pa je hkrati neverjetno smešna. V novem prevodu Aleša Bergerja, domišljeni režiji Dušana Jovanovića in vrhunskih igralskih kreacijah ansambla ljubljanske Drame bolj nebrzdano smešna kot kdajkoli prej.

 

Igor Samobor je za vlogo Tartuffa prejel Borštnikovo nagrado 2007.

Polona Juh je za vlogo Dorine prejela Borštnikovo nagrado 2007.

 

 Osnovni program ( na velikem odru)

 

Mestno gledališče ljubljansko:

Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill

 

Režiser Stanislav Moša

 

Običajno so glasbene uspešnice newyorškega Broadwaya in londonskega West Enda pristale na filmskem platnu, obratno se je zgodilo redko: Sugar je musical, ki ga je navdihnil Wilderjev film Nekateri so za vroče. Libreto, prežet z duhovitimi dialogi in prvovrstnimi komičnimi zapleti, je nastal po scenariju slovitega filma, ki ga je Ameriški filmski inštitut razglasil za najbolj smešen film vseh časov. Mnogi gledalci se ga spominjajo po zvezdniški zasedbi: poleg Marilyn Monroe kot nepozabne Sugar Kane sta se z njim zapisala v zgodovino tudi Tony Curtis in Jack Lemmon.

 

Zgodba se odvija v Chicagu v času prohibicije. Brezposelna glasbenika se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta celo kožo. Kot edinima preživelima pričama umora jima gangsterji strežejo po življenju, zato morata zapustiti mesto. Ne preostane jima drugega, kot da se preoblečeta v saksofonistko in kontrabasistko ter se pridružita ženskemu orkestru, ki kot naročeno odhaja na gostovanje v sončni Miami ... Zgodba se ves čas vrti okrog situacijskih, »ljubezenskih« in gangsterskih zapletov, iz katerih se vse do konca skušata izviti glavna junaka.

 

Slovensko praizvedbo musicla je režiral Stanislav Moša, ravnatelj in režiser Mestnega gledališča v Brnu, ki je postavil na oder tudi obe predhodni glasbeni uspešnici Mestnega gledališča ljubljanskega, Kabaret in Goslač na strehi.

 

Uroš Smolej je za vlogo Daphne prejel naziv žlahtni komedijant festivala Dnevi komedije 2009.

Musical Sugar – Nekateri so za vroče je postal žlahtna komedija po izboru občinstva.

 

  

Izbirni program dramski

 

 

Prešernovo gledališče Kranj

Vinko Möderndorfer

Krstna uprizoritev

 

Režiser Vinko Möderndorfer

 

Intenzivno gledališko doživetje o brezkompromisnem materinsko-hčerinskem obračunu in razlikami med generacijami

 

Slovenska noviteta Lep dan za umret, ki je bila leta 2007 nominirana za Grumovo nagrado, vstaja iz specifičnega duha osemdesetih let. V njej se soočita dve osebi – mama in hči. Prva še vedno živi kot v uporniških najstniških letih, celo razmišlja povsem enako kot takrat. Zanjo se je čas ustavil pred natanko petindvajsetimi leti. Še zmeraj je »upornica brez razloga«, nekdo, ki se upira zaradi upora samega, iz gole želje in potrebe po kljubovanju, biti proti, in še danes ni zmožna reflektirati te svoje izrazito naivne drže. Hči, odrasla v reji, je na videz mamino nasprotje: dekle našega časa, dolgočasna, brezbarvna oseba, polna predsodkov, očitkov in nekam konformističnega duha. A polagoma se izkaže, da ni vse tako, kot je sprva videti …

 

Dramatik in režiser Vinko Möderndorfer je o svojem delu zapisal: »Lep dan za umret nikakor ni zgodba o pankovski generaciji, čeprav je Mama iz tistih časov. To je igra o odnosih med dvema ženskama, med materjo in hčerko. In v tem je naša igra univerzalna. Splošno prepoznavna. Je pa hkrati to tudi igra o preteklosti. O pomembnosti človekove preteklosti, o mladosti. Če nimaš spominov, je tako, kot da te ni.«

 

Igralki Vesna Jevnikar in Vesna Pernarčič Žunič sta zasnovali izjemni kreaciji, s katerimi sta navdušili tako kritike kot gledalce, saj se zdi, kakor da »ne igrata, ampak sta še kako zares. Na odru nimata nobene pomoči, ne počivata, pozornost gledalcev je vseskozi na njiju. In ko ju gledamo, vemo, da igrata na polno« (Igor Kavčič, Gorenjski glas).

 Izbirni program dramski

 

Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

v soprodukciji s SNG Nova Gorica

Neda Rusjan Bric

Krstna uprizoritev

 

Režiserka Neda R. Bric

 

 

Skoraj vsakdo, rojen na področju nekdanje Jugoslavije, še zlasti na Primorskem, pozna našega prvega letalca Edvarda Rusjana – z rosnimi petindvajsetimi leti je strmoglavil in tako postal prva slovenska, jugoslovanska in avstro-ogrska žrtev letenja. A malokdo ve, da je bil za njegov uspeh zaslužen tudi njegov starejši brat Josip, celo pobudnik in konstruktor njunih letal, ki pa si nikoli ni upal leteti in je zato po Edvardovi smrti skoraj popolnoma utonil v pozabo. Edvard je s svojim dvigom in padcem postal in ostal »večni mladenič«, zračni bog, v nebo se je dvignil bolj, kot bi se kdajkoli, če bi ostal živ, daleč pod sabo pa je pustil brata, od vseh pozabljenega in utapljajočega se v občutkih krivde.

Prastara zgodba o strahu in pogumu, zgodba o dveh bratih, od katerih je eden zmagovalec in drugi žrtev. Kdo je Kajn in kdo Abel?

 

V uprizoritvi – zasnovala jo je igralka in v zadnjem času tudi režiserka primorskega rodu Neda Rusjan Bric – sledimo dekletu, ki v iskanju svojih korenin naleti na zgodbo bratov Rusjan. Razprejo se ji vprašanja o lastnem življenju in o tem, koliko smo pripravljeni tvegati pri življenjskih odločitvah in koliko opustiti zaradi okoliščin, strahu, odgovornosti? Kdaj, kako in ali sploh hočemo prestopiti črto, ki loči povprečneža od zmagovalca? So tisti, ki so na vrhu, tam po naključju?

Više, hitreje, močneje? Odločitev je naša, cena, ki jo plačamo, pa njej sorazmerna.

 

Eda – zgodba bratov Rusjan je decembra 2009 na festivalu slovenskega komornega gledališča SKUP prejela nagrado za posebne umetniške dosežke.

 

 Izbirni program monodramski

 

Gustav gledališče

v soprodukciji islandskega Theatra Mogul

Rob Becker

Slovenska praizvedba

 

 

Sodobni ameriški pisec Rob Becker je komedijo zasnoval na podlagi svojih antropoloških, socioloških in psiholoških študij; v njej spretno ironizira odnose med spoloma, ki se trudita ljubiti in biti ljubljena, živeti v skupnem gospodinjstvu, si ustvariti družino ... Duhovito in sproščeno jima pomaga razumeti, zakaj med njima prihaja do vsakdanjih konfliktov, ter jima pomaga, da se nasmejita »čudaštvom« drugega spola in lastnemu nerazumevanju. Jamski človek razkriva skrivnosti človeške evolucije, ki je ustvarila dva vzporedna svetova, svet ženske in svet moškega. Že v prazgodovini je med njima zazijal prepad, ki obstaja še dandanes. V njej še biva nabiralka in njega nagon lovca prav tako ni zapustil. Razlika je očitna, naj ne bo usodna.

 

Monokomediji Jamski človek se je nasmejalo že več milijonov gledalcev na štirih kontinentih, pohvali pa se lahko tudi z Guinessovim rekordom za največkrat odigrano monodramo na Broadwayu. V Sloveniji je premierno zaživela aprila 2002 kot režijski prvenec uveljavljene igralke Nataše BarbareGračner. O predstavi je povedala: »Uroš Fürst vam dokaže, da se v svoji prezaposlenosti enostavno ne ustavite več, ne prisluhnete pračloveku v sebi, ki vas z zamolklim glasom opozarja, da je vse le igra. In ki nam z nagajivim nasmeškom razloži tisoč in en način, kako spoznati njo in sebe, oziroma tisoč in en način, kako spoznati njega in sebe. In ravno zato sva pod 'ikono' odnosa podpisana oba: moški in ženska. Več vam ne izdam. Želim le, da si vzamete čas za kratek postanek in nasmejane oči, ki vam jih bo grel naš Jamski človek.«

 

 Izbirni program monodramski

 

Mestno gledališče ljubljansko

Avtorski projekt Gregorja Čušina

 

Igralec Gregor Čušin, sicer član umetniškega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, v komediji Hagada nastopa kot celostni ustvarjalec – podpisal je »izbor in priredbo besedil, režijo, dramaturgijo, kostumografijo, scenografijo in odrski gib«, v enourni predstavi pa tudi »pripoveduje, poje, pije, igra, nastopa, upodablja«.

Čušin v predstavi Hagada z izrazitim čutom za imitacijo in mimiko prepleta odlomke iz Svetega pisma z ankedotami in šalami. Vernikom, agnostikom in ateistom ponuja izvirno in komično veroučno uro, v kateri se nasmejimo nekaterim krščanskim resnicam in posebnostim, pa tudi samim sebi.

 

»Preprosto, a učinkovito organiziran material podaja Čušin disciplinirano, tekoče, tako rekoč brez šumov, govorno in telesno natančno, hitro in z dobrimi refleksi /.../ Komedijant, kot se spodobi!« (Blaž Lukan, Delo)

 

»Igralsko zahteven projekt v maniri velikih, monokomedija, ki šestdeset minut brez težav obdrži gledalčevo pozornost« (Nina Jerman, TV Slovenija, Odmevi).

 

Hagada, ki je prvo premiero doživela že leta 2001, je na festivalu Monodrama 2003 na Ptuju prejela nagrado za najboljšo uprizoritev.

 

  

Izbirni program monodramski

 

Dejmo stisnt teater – Glej – Zavod No History

Goran Vojnović

 

 

Marko Đorđić je čefur. Je sin priseljencev iz Bosne, ki sproščeno, brez dlake na jeziku pripoveduje o življenju na Fužinah, o težavah doma, v šoli, košarkarskem klubu, problemih z drogami, policijo in še mnogih drugih.

 

Uprizoritev je nastala po romanu Čefurji raus!, za katerega je Goran Vojnović prejel nagrado Prešernovega sklada in nagrado Kresnik 2009. Odlikuje jo živa in aktualna govorica mladih čefurjev – čefurščina, svojevrstna mešanica slovenščine, jezikov bivše Jugoslavije in pouličnega slenga. Glavni junak je humoren opisovalec dogodkov in hkrati vešč kritik, saj z ostrimi refleksijami razkriva življenje manjšinskega prebivalstva države ter odkriva stične točke in razkole med večinskim slovenskim prebivalstvom in čefurji. Ustvarjalci so se odrekli gledališko-spektakelskim efektom, predstava temelji izključno na moči besedila in pripovedni tehniki glavnega igralca.

 

»Čefurji raus! je dognana, dobro izvedena in učinkovita predstava, ki gledalca /…/ drži v nenehni pozornosti ves čas svojega trajanja, pri tem pa poskrbi tudi za obilico zabavnih trenutkov  /…/. Skratka: predstava, vredna ogleda, in to tudi za tiste, ki morebiti nimajo navade hoditi v gledališče.« (Gregor Butala, Dnevnik)

 

 Izbirni program glasbeni

 

Big Band RTV Ljubljana

 

Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno že od leta 1945 in lahko se pohvali, da je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke njegovega delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič, za njegovo umetniško rast pa je imel izjemne zasluge Jože Privšek (1937–1998), ki je dirigentsko vodstvo orkestra prevzel leta 1961 in ga vodil več kot trideset let, vse do upokojitve. Njegove največje kvalitete so se pokazale na področju kompozicije, aranžiranja in vodenja orkestra – popeljal ga je v najvišji kvalitetni razred; orkester je dominiral na prostoru bivše Jugoslavije in zaslovel tudi zunaj jugoslovanskih meja.

Privšek je napisal več kot štiri tisoč priredb in skladb; številne so postale uspešnice in se vpisale med slovenske zimzelene melodije in popevke (Nad mestom se dani, Vozi me vlak v daljave, Silvestrski poljub, Mati, bodiva prijatelja itn.). Med njegove najboljše jazzovske skladbe sodijo Porednež, Ognjemet, Zeleni pekel, Privid, We Need Time, Rožnik, Križanke, That’s For Ending ...

 

Člani danes močno pomlajenega Big Banda RTV Slovenija (večina jih prihaja z jazzovskih akademij v tujini in vsi po vrsti so virtuozi na svojih inštrumentih) so se legendarnega slovenskega gleasbenega umetnika spomnili s projektom Poklon Jožetu Privšku.Pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča izvajajo izbor Privškovih najboljših inštrumentalnih in vokalnih skladb ter priredb, kot vokalistka pa z njimi nastopa slovenska jazz pevka mlajše generacije Kristina Oberžan.

 

  

 

Izbirni program glasbeni

 

Zbor Carmina Slovenica

 

Avtorica projekta in dirigentka Karmina Šilec

 

 

Karmina Šilec, večkrat nagrajena umetniška voditeljica in dirigentka zbora Carmina Slovenica, je v vokalno glasbo vnesla svežino, odprla nove prostore izraza, prepričljivosti, intenzivnosti doživljanja in komunikacije. S »Choregie – glasbenim teatrom« uvaja nov koncept, vključujoč glasbo, gib, igro in druge odrske elemente. Številni koncerti po vsem svetu, od ZDA in Kanade, Afrike, Srednje in Južne Amerike do Japonske in Kitajske, udeležba na pomembnih mednarodnih festivalih, številne nagrade doma in v tujini  ter več kot deset izdanih zgoščenk utrjujejo prestižni ugled koncertnega zbora Carmina Slovenica in ga uvrščajo med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden izmed uglednih glasbenih strokovnjakov, »zbor Carmina Slovenica obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom«.

 

Projekt Na juriš in the mood! je nastal leta 2009 (istega leta je izšel tudi na zgoščenki in LP plošči) in  takoj doživel izjemen odmev; Karmina Šilec je pri njegovi zasnovi znova dokazala, da je provokativna in drzna ustvarjalka, ki s svojimi idejami razbija tabuje, tako družbene kot glasbene. Tokrat je posegla v obdobje druge svetovne vojne oziroma v čas antifašističnega boja – zbor tako izvaja pesmi z različnih koncev Evrope in tudi Amerike, od glasbe predvojnega Pariza, preko židovske, francoske in italijanske partizanske pesmi, ameriškega swinga do slovenskih partizanskih pesmi. Od Lili Marleen in Bella ciao do Hej brigade in Na juriš.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Doplačilo za obisk predstave izven izbranega abonmajskega reda znaša 2 €. Il cambio turno di recita comporta il pagamento di 2 €.

Družinski abonma: ob osnovnem abonmaju ima vsak dodatni družinski član, ki vpiše isti red pravico do popusta: 10 € redi B, C, K, F, T in Prosti red, 20 € red A Premierski, 5 € vsi mladinski redi.

Abbonamento famiglia: i famigliari dell’abbonato hanno la possibilità di acquistare l’abbonamento allo stesso turno con lo sconto pari a: 10 € turni B,C, K, F, T e Turno Libero, 20 € turno A prima, 5 € tutti i turni giovanili.

Predstave reda A, K in T so opremljene z nadnapisi v italijanskem jeziku.

I Turni A, K e T sono sovratitolati in italiano.

Ob predstavah reda C (nedelja ob 16. uri) in K (ob 19.30) bo poskrbljeno za varstvo otrok.

Il turno K (ore 19.30) prevede il servizio di baby-sitting.

 

Gledalce, ki si nabavijo vstopnico za posamezno predstavo, imetnike prostega abonmaja in abonente, ki zamenjajo red, vabimo, da rezervirajo sedež do dneva pred izbrano predstavo.

Gli spettatori che acquistano il biglietto per il singolo spettacolo, gli abbonati al turno libero e gli abbonati che cambiano turno, sono pregati di prenotare il posto almeno con un giorno di anticipo.

 I sei spettacoli del programma di base saranno sovratitolati in lingua italiana, mentre per i programmi a scelta (prosa e monologhi) non è prevista la sovratitolazione.

SSG si pridržuje pravico do spremembe programa in porazdelitve abonmajskih redov.

Il TSS si riserva il diritto di apportare modifiche al programma e al calendario.

 

 

Pojasnila dobite na blagajni Slovenskega stalnega gledališča

Ulica Petronio 4

Trst

Tel.: 040 362542

Brezplačna telefonska številka: 800214302

Faks: 040 368547

E-mail: info@teaterssg.it

Spletna stran: www.teaterssg.it